V SDC podpiramo Slovenski dan brez zavržene hrane 2025
Danes (24.4.2025) obeležujemo Slovenski dan brez zavržene hrane, ki nas tudi letos spodbuja, da se ozremo na svoje navade, trajnostno ravnamo in naredimo nekaj dobrega – za okolje, družinski proračun in prihodnost.
Čeprav so izdelki brez glutena zaradi posebnih pogojev priprave od 2 pa vse do 7 krat dražji od »običajnih« izdelkov in nas že navedeno sili k odgovornemu ravnanju s hrano, verjamemo, da lahko tudi mi prispevamo k zmanjšanju zavržene hrane. Zato tudi v Slovenskemu društvu za celiakijo (SDC) podpiramo Slovenski dan brez zavržene hrane 2025.
Vprašajmo se, kaj lahko sami naredimo drugače. Z vsakim nakupom, obrokom, shranjevanjem in odločitvijo imamo možnost ravnati hranozavestno. Morda se nam bo včasih zdelo nepomembno, da porabimo še tisti ostanek korenja ali da ne zavržemo pol jogurta, a to so dejanja, ki štejejo. Skupaj jih lahko naredimo veliko.
Prilagamo izsek objave Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter spletne strani projekta Naša super hrana:
Odpadna hrana je eden največjih globalnih izzivov. Kar 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, a hkrati se skoraj tretjina vse pridelane hrane nikoli ne zaužije. Po ocenah je kar 8–10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh. Metan, ki nastaja pri gnitju hrane na odlagališčih, kar 84-krat bolj vpliva na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid.
V Sloveniji na leto povprečen prebivalec zavrže 78 kilogramov hrane, pri čemer kar 44 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. To pomeni, da ima prav vsak izmed nas moč, da s preprostimi dejanji naredi razliko.
Podatki za leto 2023 kažejo, da je bilo v Sloveniji zavrženih več kot 164.000 ton hrane. Največ v gospodinjstvih, nato pa v gostinstvu in strežbi hrane (34 %). Presenetljivo veliko hrane se zavrže že v proizvodnji (13 %) in v distribuciji ter trgovinah (9 %). Toda težava ni le v količini, temveč tudi v izgubljeni vrednosti. Zavržen kruh, ki ga kupimo »za vsak slučaj«, pozabljeni jogurti na zadnji polici hladilnika ali že ovenelo sadje v skledi so primeri, ko ne zavržemo le hrane, ampak tudi denar, naravne vire in predvsem trud ljudi, ki so jo pridelali.
Hranozavest – beseda, ki ima moč
Lani (2024) se je ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane rodil pojem hranozavest. Nova beseda ima močan pomen, saj spodbuja zavedanje, kako je hrana dragocena. Hranozavesten posameznik premišljeno kupuje, shranjuje in porablja živila. Upošteva sezonskost, poreklo živil in rok uporabnosti. Hrano pripravlja spoštljivo in zmerno ter zna tudi iz ostankov ustvariti nekaj okusnega.
Vir in fotografiji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter spletna stran projekta Naša super hrana