Utrinki s poletnega tabora mladih bolnikov s celiakijo Slovenije in Madžarske
V Lendavi je konec julija, v organizaciji Slovenskega društva za celiakijo, potekal mednarodni tabor mladih bolnikov s celiakijo iz Slovenije in Madžarske pod okriljem evropskega projekta LQ – CELIAC, katerega vodilni partner je Mestna občina Maribor.
Mladi bolnik s celiakijo, Goran Pjevič, je svoje občutke strnil v naslednjem sestavku.
Že pred odhodom, 28. julija 2013, nam je sonce sporočalo, da bomo imeli vroče, peklenske dni in da so bile terme Lendava za letošnji mednarodni tabor mladih bolnikov s celiakijo, več kot pravilna izbira. Počasi smo se zbirali in povečevali slovenski del društva vse od 12.ure naprej. Hitri so bili tudi naši madžarski prijatelji, ki so prispeli z majhnim kombijem, mednarodno druženje se je lahko začelo!
Po prihodu in deljenju sob smo lačnih želodčkov krenili na kosilo, kjer nas Hotel Sava ni pustil razočaranih. Od brezglutenskih juh, prilog in mesa, pa vse do peciva in sadja… Hrane je ostalo bore malo, kar je kazalo na to, kako dobro so se na prihod mladih bolnikov s celiakijo pripravili kuharji.
Sledilo je celodnevno kopanje in počitek do večerje, po ponovnem polnjenju naših trebuščkov smo krenili na degustacijo vin v grajsko klet, kjer nas je pričakala prijazna gospa z velikim nasmehom. Prehitro je prišla noč, utrujeni smo se napotili v apartmajske hišice.
Četrtek je bil dan poln aktivnosti. Po zajtrku, je prišla na obisk gospa Majda Jurše, z namenom, da nas, kot vsako leto, nauči nekaj novega. Tokrat je bila na sporedu delavnica priprave brezglutenske prehrane – brezglutenskega bureka. Že pred začetkom dela nas je opomnila, da nam tokrat ne bo lahko. In kako smo delali! Mesenje, dodajanje olja, rezanje čebule, mešanje mesa… je le nekaj od opravil, ki smo jih opravili. A se je na koncu, kot vedno, splačalo, naučili smo se veliko novega, po delu smo bili lačni, sledilo je kosilo. Ko smo si povrnili moči, so sledile učne ure madžarščine v sejni sobi. Polni novih idej in zamisli glede sporazumevanja z našimi madžarskimi prijatelji, ki so v istem času imeli ure slovenščine, smo krenili na malico – brezglutenski burek! Bil je odličen. Sledilo je kopanje in večerno druženje ter praznovanje Denise-nega rojstnega dne ob ribiški koči, kjer so nas komarji dodobra popikali. Hja, celiakaška kri je pač slajša!
Petek – kuharski dan! Po zajtrku smo odšli na rafting na Muri, da si ohladimo glave in pripravimo na kuhanje bograča. Odveslali smo do mlina na Muri in nato do naše, za Prekmurje značilne, malice: zaseke in čebule. Odpeketali smo nazaj proti Hotelu Sava, se preoblekli in se pripravili na kuhanje.
Ponovno smo vzeli v roke nože, nasekljali čebulo, narezali papriko, dodali krompir in meso in mešali vse sestavine v kotlu. No, bolje rečeno, mešal je kuhar Peter s svojim celiakaškim pomočnikom Goranom. Željni in lačni, da poskusimo kar smo skuhali, smo planili na bograč. Tišina, ki je nastala med večerjo, je bila zadosten pokazatelj, da smo se pri kuhi izkazali. Sledilo je druženje in bowlanje v centru Tuš v Lendavi, kjer smo sestavili mešane ekipe in tako z madžarskimi prijatelji tekmovali v podiranju kegljev. Večer smo zaključili ob ribiški koči.
Sobota – dan počitka! »Osvobojeni« vseh aktivnosti smo po zajtrku odšli na bazen in po kosilu ponovili vajo. Po večerji smo v disku plesali, skakali in se veselili, nakar smo se odpravili v apartmajske hišice in v tišini nadaljevali druženje.
Nedelja, dan, ki je prišel prehitro! Po zajtrku, smo se poslovili od madžarskih sosedov, ki so domov krenili pred nami, nas je pa čakala še možnost celodnevnega kopanja.
Zaradi več kot odlične organizacije s strani Domna in Metke, ki sta poskrbela, da nam bo mednarodni tabor v Lendavi ostal še dolgo v spominu, se že zdaj veselimo našega naslednjega druženja. Se vidimo prihodnje leto!
Goran Pjević
