Poročilo iz Ottawe: Prelomnica za celiakijo in označevanje prisotnosti glutena

Predsednik AOECS Floris van Overveld se je maja v imenu evropske skupnosti bolnikov s celiakijo udeležil 49. zasedanja Odbora Codex za označevanje živil (CCFL49) v Ottawi v Kanadi. V tem prispevku razmišlja o izidih srečanja in njihovem pomenu za ljudi s celiakijo po vsem svetu.

Foto: Floris van Overveld na 49. zasedanju Codexovega odbora za označevanje živil (CCFL49) v Ottawi v Kanadi.

V maju sem imel priložnost zastopati AOECS na 49. zasedanju Odbora Codex za označevanje živil (CCFL49) v Ottawi v Kanadi. Srečanje je zaznamovalo pomemben mejnik za ljudi s celiakijo po vsem svetu, saj so delegati sprejeli nove globalne smernice za preventivno označevanje alergenov (PAL), ki se pogosto poimenuje kot označevanje navzkrižne kontaminacije.

Čeprav te smernice ne bodo takoj spremenile oznak na izdelkih na trgovinskih policah, vzpostavljajo pomemben mednarodni okvir, ki bo vplival na prihodnjo zakonodajo in pomagal ustvariti bolj dosledne in zanesljive informacije o alergenih za potrošnike.

Zagotovitev, da se celiakija ne spregleda

Rezultat je še posebej pomemben, saj se celiakija in gluten ob začetku priprave smernic nista ustrezno obravnavala. Pred osemnajstimi meseci so žita, ki vsebujejo gluten, v osnutkih predlogov v glavnem manjkala.

V AOECS smo si skupaj s kolegi iz vsega sveta, vključno z Marilyn Geller iz Celiac Disease Foundation, Melisso Secord iz Celiac Canada in partnerji iz alergološke skupnosti, intenzivno prizadevali zagotoviti, da se potrebe ljudi s celiakijo upoštevajo skozi celoten proces.

Ta prizadevanja so vključevala usklajeno zagovarjanje, strokovne razprave in sodelovanje v strokovnih posvetovanjih, vključno z znanstvenim srečanjem v Rimu, na katerem so priporočili Codexu glede varnih referenčnih odmerkov glutena v okviru PAL.

Kaj je bilo dogovorjeno?

Sprejete smernice določajo več pomembnih načel:

• Upravljavci živilskih podjetij morajo, kjer je to mogoče, čim bolj zmanjšati navzkrižno kontaminacijo.
• Preventivno označevanje alergenov se sme uporabljati le, če ocena tveganja pokaže, da obstaja resnično tveganje, ki presega določene mejne vrednosti.
• Potrebno je zmanjšati splošno prekomerno uporabo opozorilnih navedb o alergenih.
• Žita, ki vsebujejo gluten, so sedaj izrecno vključena v okvir, pri čemer je referenčni odmerek 4 mg glutena.
• Izdelki s preventivno označbo, da lahko vsebujejo gluten, ne smejo hkrati imeti označbe, da so brez glutena.
• Standardno besedilo za preventivno označevanje alergenov ostaja »lahko vsebuje«.
• Oves ni treba označiti v preventivni navedbi. Smernice priznavajo, da se zaskrbljenost glede ovsa nanaša predvsem na potencialno navzkrižno onesnaženje z žiti, ki vsebujejo gluten.

Zlasti pomemben dosežek za AOECS je bilo zagotovitev pojasnila, da previdnostno označevanje alergenov in navedba brez glutena služita povsem različnim namenom.

Izjava PAL kaže na potencialno tveganje. Navedba brez glutena kaže, da je bil izdelek posebej proizveden in ocenjen, da izpolnjuje zahteve brez glutena. To sta bistveno različni sporočili in morata ostati jasno ločeni.

Razumevanje razlike med sistemom PAL in oznako »brez glutena«

Ena izmed bolj tehničnih razprav je zadevala referenčni odmerek glutena. V sprejetih smernicah se na podlagi priporočil mednarodnih strokovnjakov uporablja referenčni odmerek 4 mg glutena.

Pomembno je razumeti, da to ni isto kot prag 20 mg/kg, ki se uporablja za trditve o brezglutenskih izdelkih. Sistem PAL temelji na skupni količini glutena, ki jo potrošnik lahko zaužije v običajni “porciji”, medtem ko standard brez glutena temelji na koncentraciji glutena v izdelku. To sta različna pristopa, zasnovana za različne namene, zato številčnih vrednosti ni mogoče neposredno primerjati.

Za kulisami

Mnoge najpomembnejše razprave so potekale že dolgo pred prihodom delegatov v Ottawo.

AOECS je ustanovila globalno delovno skupino, ki se je redno sestajala, da bi pripravila stališča in uskladila ukrepe. Posebna zahvala gre Alexu Costiglioli iz Coeliac UK, katerega strokovno znanje in sposobnost premostitve vrzeli med znanstvenimi strokovnjaki in organizacijami bolnikov sta bila neprecenljiva skozi celoten proces.

Koristilo nam je tudi tesno sodelovanje s predstavniki skupnosti alergikov, nacionalnih organov in drugih zainteresiranih strani, ki so pomagali pridobiti podporo za vključitev celiakije v smernice.

Pogled v prihodnost

Čeprav sprejetje teh smernic predstavlja velik dosežek, je to le en korak v daljšem procesu.

Naslednji izziv je izvajanje. Nacionalni in regionalni organi bodo morali zdaj preučiti, kako se lahko smernice Codexa upoštevajo v zakonodaji. Za številna društva, članice AOECS, se bo to delo odvijalo predvsem na ravni Evropske unije in bo po pričakovanjih trajalo več let.

AOECS bo v tem procesu še naprej sodelovala z regulatorji in oblikovalci politik, da se zagotovi, da bodo interesi ljudi s celiakijo v celoti zastopani.

CCFL49 je pokazal, kaj je mogoče doseči, ko organizacije bolnikov, znanstveniki in regulatorji sodelujejo. Vključitev celiakije in glutena v te globalne smernice je pomemben korak k jasnejšemu označevanju, boljšim informacijam za potrošnike in večji varnosti za ljudi s celiakijo po vsem svetu.

Floris van Overveld, predsednik AOECS

Slovensko društvo za celiakijo (SDC) je, kot edino društvo iz Republike Slovenije, član Evropskega združenja društev za celiakijo (AOECS), že od 1990.