[Odgovor ZPIZ] Pobuda za pojasnilo glede ugotavljanja telesne okvare pri bolnikih s celiakijo
Slovensko društvo za celiakijo (v nadaljevanju: SDC) je 1.9.2026 na Zavod za pokojninko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ) naslovilo pobudo za pojasnilo glede ugotavljanja telesne okvare pri bolnikih s celiakijo.
O pobudi smo članstvo in zainteresirano javnost obvestili 2.9.2026 (povezava) ter ob tem napovedali, da bomo po prejemu odgovora ZPIZ, to vprašanje obravnavali v okviru programa CELIpravnik.
ZPIZ je 22.9.2026 posredoval vsebinsko obrazložen odgovor na zastavljena vprašanja.
Celiakija ni samostojno navedena v Seznamu telesnih okvar
ZPIZ v odgovoru pojasnjuje, da celiakija v veljavnem Seznamu telesnih okvar (v nadaljevanju: STO) ni navedena kot samostojna telesna okvara. To pa po pojasnilu ZPIZ ne pomeni, da pri osebi s celiakijo telesne okvare ni mogoče ugotoviti.
Pri presoji se namreč ne izhaja zgolj iz diagnoze bolezni, temveč se ocenjujejo trajne anatomske in funkcionalne posledice bolezni, če te izpolnjujejo kriterije posamezne točke veljavnega STO.
ZPIZ je izrecno potrdil, da se lahko pri osebi s celiakijo telesna okvara ugotavlja po IX. poglavju – Prebavni organi, C. Črevesje, pri čemer je glede na značilnosti celiakije lahko relevantna predvsem točka IX.C.2 – Kronične okvare črevesja s kroničnimi spremembami sluznice.
Vendar sama diagnoza celiakije oziroma histološko potrjene kronične spremembe sluznice tankega črevesa še ne pomenijo, da je pri posamezniku podana telesna okvara v določenem odstotku. Za priznanje posamezne stopnje morajo biti izpolnjeni tudi drugi kriteriji, ki jih določa veljavni STO.
Uspešno zdravljenje z brezglutensko dieto praviloma ne predstavlja podlage za telesno okvaro
Pomemben del odgovora ZPIZ se nanaša na bolnike, pri katerih je celiakija zaradi doslednega izvajanja stroge brezglutenske diete klinično urejena.
ZPIZ pojasnjuje, da sama diagnoza celiakije oziroma kronične spremembe sluznice, če ob ustreznem zdravljenju niso prisotne funkcionalne posledice v obsegu, določenem v STO, ne predstavljajo zadostne podlage za ugotovitev telesne okvare.
Če je oseba ob dosledni brezglutenski dieti klinično urejena, ustrezno prehranjena in nima funkcionalnih posledic, zahtevanih po veljavnem seznamu, telesne okvare po tej točki ni mogoče ugotoviti.
ZPIZ ob tem izrecno poudarja, da takšna presoja ne pomeni zanikanja kronične narave celiakije ali medicinske nujnosti vseživljenjske brezglutenske diete. Veljavni STO namreč potrebe po trajnem dietnem zdravljenju ne opredeljuje kot samostojne telesne okvare.
Upoštevajo se lahko tudi trajne posledice in zapleti bolezni
Iz odgovora ZPIZ prav tako izhaja, da se pri izvedenski presoji lahko upoštevajo objektivno ugotovljene in trajne posledice bolezni, vendar morajo te po vrsti in stopnji ustrezati konkretni telesni okvari, določeni v veljavnem STO.
Če zaradi celiakije nastane druga trajna okvara posameznega organa ali organskega sistema, ki ustreza telesni okvari iz drugega dela STO, se lahko takšna posledica presoja po ustrezni določbi Seznama.
Presoja je torej individualna in temelji na dejansko ugotovljenem zdravstvenem stanju posameznika ter trajnih anatomskih oziroma funkcionalnih posledicah bolezni.
Morebitna sprememba zahteva spremembo predpisa
Za SDC je posebej pomemben tudi odgovor ZPIZ na vprašanje, ali bi bilo treba celiakijo oziroma potrebo po vseživljenjski strogi brezglutenski dieti v prihodnje samostojno ovrednotiti v okviru Seznama telesnih okvar.
ZPIZ pojasnjuje, da veljavni STO takšnega kriterija ne vsebuje. Izvedenski organ ga v posameznem postopku tudi ne more širiti ali po analogiji določati novih vrst oziroma stopenj telesnih okvar.
Morebitna dopolnitev Seznama telesnih okvar je zato vprašanje spremembe predpisa, ki zahteva ustrezno strokovno in normativno presojo pristojnih organov.
Prav ta ugotovitev je za SDC pomembna pri razmisleku o nadaljnjih aktivnostih na področju sistemske ureditve položaja odraslih bolnikov s celiakijo.
SDC v nadaljnjo obravnavo zadeve
V SDC odgovor ZPIZ, kot tudi celotno tematiko, obravnavamo v okviru programa CELIpravnik in proučujemo možnosti za nadaljnje aktivnosti.
Ob tem ponovno poudarjamo posebnost celiakije: gre za kronično bolezen, pri kateri je stroga vseživljenjska brezglutenska dieta edino zdravljenje. Dejstvo, da bolnik zaradi doslednega zdravljenja nima izrazitih simptomov oziroma težjih funkcionalnih posledic, ne pomeni, da je bolezen prenehala.
Odgovor ZPIZ predstavlja pomembno strokovno podlago za nadaljnjo razpravo o tem, ali veljavna ureditev ustrezno upošteva posebnosti celiakije in položaj bolnikov, ki morajo zaradi bolezni vse življenje dosledno izvajati medicinsko indicirano brezglutensko dieto.
SDC si bo tudi v prihodnje prizadevalo za ustrezno sistemsko ureditev položaja in pravic bolnikov s celiakijo ter bo članstvo in zainteresirano javnost o nadaljnjih aktivnostih sproti obveščalo.
V nadaljevanju objavljamo odgovor ZPIZ (format .pdf):